Poleg prometa, ki pokonča številne dvoživke na poti na mrestišča, kjer prav v teh tednih odlagajo jajčeca, ogrožajo njihovo populacijo tudi izsuševanje mokrišč, urbanizacija okolja in vplivi uporabe kemičnih pripravkov v intenzivnem kmetijstvu. Naravnih sovražnikov sploh ne bomo omenjali, saj jim uspešneje kot spremembam, ki jih povzroča človek, kljubujejo že milijone let.

Vzpostavljajo naravno ravnovesje
Naši vrtovi so življenjski prostor številnih živali, med katerimi so dvoživke - različne predstavnice žab, krastač, pupkov, gorski urh in redkeje močerad - med najbolj opaznimi. Privabi jih hrana, to so žuželke, goli polži in deževniki, za katerimi stikajo v dežju in v nočnem času, ko je rastlinje vlažno, kar prija njihovi občutljivi koži. Na vrtovih se najde tudi obilo skrivališč, kjer lahko preždijo vroče dneve, ki so zanje posebno nevarni, saj mora biti njihova koža nenehno vlažna.

Če imamo v bližini hiše vrtno mlako, bomo deležni spomladanskega obiska različnih vrst dvoživk, ki se bodo prišle vanjo parit. Prav v vodnem okolju se namreč začne življenje te skupine živali, nekatere pa so mu zveste tudi potem, ko so za potomstvo že poskrbele. Takšna je na primer skupina zelenih žab, ki se rade nastavljajo soncu na listih lokvanja in na bregu. Ker smo ljudje uničili nešteto naravnih mrestišč, bomo z vrtno mlako zelo pripomogli k ravnovesju v okolju, saj bomo s tem dvoživkam spet omogočili razmnoževanje. Te hladnokrvne živali z vlažno kožo spomladi prav oblegajo nekatere umetno narejene vodne kotanje, kar lahko dokazuje, da je nekoč že bila v bližini voda, vendar smo ljudje s posegi v okolje vodne vire uničili. Seveda v mlako ne bomo naseljevali rib, ker se prehranjujejo tudi z žabjimi paglavci in ličinkami pupkov, kar bi bila slaba usluga dvoživkam, ki smo jih zvabili k sebi.

Na uspešnost razmnoževanja dvoživk vpliva tudi bližina mrestišča. Navadna krastača lahko potuje do njega kilometre daleč, zaradi česar je zelo izpostavljena prometu in svojim naravnim plenilcem.

V vrtnem okolju predstavljajo dvoživke pomembne bioindikatorje. Če se naselijo v naši bližini, nam sporočajo, da živimo v zdravem okolju, če se odselijo, pa zelo verjetno z njim nekaj ni v redu. Če bi jih radi privabili na vrt, si na njem uredimo vodno telo, kakor pravimo umetno urejenim vodnim kotanjam in mlakam, ki bo zibelka njihovemu naraščaju. Na vrtovih, kjer se uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, bomo na dvoživke zaman čakali. Zlasti jih prizadene škropljenje vrtnih trat in gred s herbicidi, ki se skozi njihovo kožo hitro absorbirajo v telo in jih ubijejo. Če imate na vrtu vodno kotanjo, obstaja tudi velika možnost, da bo ob padavinah vanjo spralo herbicide z okoliške trate, če ste škropili z njimi. Tudi sicer bi žabe in pupki v takšnem okolju zaman stikali za plenom.

Zavezništvo s krastačo
V sonaravnem vrtnarstvu igrajo te živali zelo pomembno vlogo. Na vrhu pomembnosti sta navadna krastača (Bufo bufo) in njena sorodnica zelena krastača (Bufo viridis), ki pa spada med zelo redke gostje. Krastača se na vrtnih gredicah izredno dobro znajde. Njen »delovni čas« je noč, ko se prikaže iz skrivališča in se odpravi na lovske pohode. Pri ubiranju poti je precej predvidljiva, saj jo lahko videvamo ob istem času na istem mestu skoraj ves poletni čas. Njena glavna hrana so goli polži, ki jih poje v velikih količinah. To velja še zlasti samice, ki so bistveno večje od samcev.

Angleški vrtnarji so privabljali krastače že pred stoletji in tradicijo marsikje ohranjajo še dandanes. In kakšno je sodelovanje z nočno posebnico s hrapavo kožo? Postavljajo jim krastačje hišice (toad houses) iz opeke ali betona in naravnega kamna in jim preskrbijo varen prostor za prezimovanje, nekateri kar v kleti. Krastače so dolgožive živali in zveste svojemu domu, seveda če jih ne motimo in nadlegujemo z zalezovanjem. Če omogočimo življenjski prostor krastači, se lahko odrečemo kemičnim pripravkom za uničevanje škodljivcev, saj bo zdesetkala gole polže in pobrala tudi marsikaterega ogrca iz rahle vrtne prsti. Polži se ne bodo nikoli toliko namnožili, da bi ogrozili pridelek, temveč bodo zgolj hrana krastači.

Poskrbimo za vlažne kotičke
Podobno vlogo imajo tudi predstavnice drugih dvoživk. Če se morda bojite, da bi z vodnim telesom na vrt privabili komarje, naj navedemo, da so komarjeve ličinke prava poslastica pupkom (Triturus), ki jih bodo v vodi uspešno lovili. Žabe, kot so sekulja (Rana temporaria) in druge, se prehranjujejo z žuželkami in ogrci, ki jih najdejo v tleh. Na vrtu bomo na te dvoživke naleteli v kompostnem kupu, nemalokrat pa se bodo zatekle v vlažno okolje, kot je vznožje skladovnice drv ali kar drvarnica.

Zelena rega (Hyla arborea) spada med najljubkejše živali sploh. S svojim hrapavim oglašanjem vam bo napovedovala vreme, s čimer si je v preteklosti prislužila ime vremenska žabica. Privabile jo bodo domiselne vrtne nasaditve, posebno grmovnice, rada se zadržuje tudi v obrežnem rastlinju, ki obdaja mlako.