|
Nekatere, ki niso dolgo na cesti (so pravkar zavržene), iščejo stik s človekom. Tiste, ki so kotene na cesti ali že dolgo zavržene, pa bežijo.
Zato praviloma prostoživeče mačke lahko lovijo le tisti, ki jih redno hranijo, saj pred njimi mačke ne bežijo. Ko se lotevamo neke lokacije, kjer živijo prostoživeče mačke, imamo torej dve možnosti: povežemo se z ljudmi, ki mačke tam že hranijo ali jih sami začnemo redno hranit. Smiselno se je povezati s tistimi, ki jih že hranijo, saj so morda kakšno mačko že sterilizirali. Kot ''novinec'' na neki lokaciji tega ne veš in lahko še enkrat ujameš isto žival (kar je nepotreben stres za mačko in nepotreben strošek pri veterinarju).
Potrebno je načrtovanje odlova
Sam ulov mora bit premišljeno izpeljan. To je res najbolj važna stvar, ki jo mora vedet vsak, ki se bo tega lotil. Če ulov ni izpeljan, kot je treba, je lahko vrženih stran precej ur truda. Kaj s tem mislim? Če ti mačka pobegne iz kletke/transporterja, zelo težko pridobiš zaupanje nazaj. Če ga sploh še kdaj pridobiš. Navajene so namreč, da se hitro učijo na napakah. Tiste, ki se ne prilagodijo dovolj hitro, kmalu tragično končajo. In to, da je mačka nenadoma omejena na kletko ali transporter, je zanjo izjemno neprijetna izkušnja, ki se ji bo v bodoče najverjetneje na veliko ognila. Zato mora odlov uspet v prvem poskusu.
Prvi način lovljenja je s pomočjo samosprožilne pasti - živolovke. Past postaviš tja, kjer so mačke, nastaviš vzvod na vratca, daš not nekaj hrane in se nekoliko odmakneš na stran. Nikakor živolovka ne sme biti nenadzorovana dlje časa. Lahko bi namreč kdo prišel in jo odnesel skupaj z ujeto mačko. Slaba stran lovljenja z živolvoko je to, da jih je običajno zelo težko dobiti za izposojo, nakup je pa precej drag.
Drugi način lovljenja je s pomočjo klasičnega transporterja - plastičnega boksa za mačke. V primerjavi s pastjo, ki jo omenjam zgoraj, je tu večja verjetnost, da nam mačka pobegne ven. Zato svetujem sledeče: lovi se le v transporterje s popolnim, brezhibnim zapiranjem. In nikar v tiste pletene mačje košare, pri katerih so okrogla vratca z enim tečajem, saj bo mačka zunaj še preden dvakrat pomežikneš. Mačke navadiš na to ''čudo'' od transporterja tako, da ga nastavljaš pri rednem hranjenju in jim daješ hrano v notranjost (najbolje na zadnji konec, čim dlje od vratc, da se navadijo res vstopiti in vidijo, da to ni nič hudega). Cilj pred lovljenjem je, da postane za mačke povsem običajno, da čepiš tik ob transporterju, medtem ko one lezejo ven in not. Na dan, ko dejansko loviš mačko, pa zapreš za njo vratca. To narediš takrat, ko je mačka z vsemi štirimi tačkami noter. Z eno roko držiš trasporter na nasprotni koncu kot so vratca, z drugo pa kar se da hitro zapreš vratca. Tako za tem bo mačka par minut norela in transporter bo kar poskakoval. Takrat nikar ne spusti ene ali druge roke! Šele ko se neha najhujše norenje, zapreš ''hakeljčke'' od vratc. Če to delaš takoj na začetku, je večja verjetnost, da mačka pobegne.
Ko je mačka ulovljena, pokriješ čez transporter ali živolovko kakšno brisačo, da se mačka umiri. Sicer lahko nori in se zaletava kar dolgo, se pri tem celo poškoduje.
Pa še to
Mnoge mačke bodo zvedavo šle v transporter ali živolovko, tudi če nikoli prej niso videle česa podobnega. Če so le dovolj lačne in če zavohajo dišečo hrano (briketi so v ta namen manj primerni). Mnoge pa se bodo dolgo izogibale kletk, tudi če jih navajaš več dni. Če vidijo zadevo prvič in so lačne, jim lahko narediš sled iz majhnih kupčkov konzerve (''janko in metka'' stil), a naj bodo res majhni kupčki, da se mačka ne nasiti prehitro. Zadnji kupček je seveda čisto v globini transporterja. Ko mačka začne vstopat v transporter, moraš že biti na položaju, čepe ob transporterju. Če se premakneš kasneje, bo mačko praviloma kar odneslo ven. Če pride do tega, je nikar ne ''priščipni'' z vratci, saj bo v tem primeru vseeno pobegnila, pa še slabo izkušnjo bo pridobila. Naj gre ven in vidi, da ni bilo nič hudega, pa bo naslednjič bolj zaupljivo zlezla not. Je pa seveda možno, da bo ta ''naslednjič'' šele kak dan kasneje, saj se je mačka za silo nasitila že pri tem prvem poskusu odlova.
Pogosto zmotno prepričanje:
''Mačko bom kar zgrabil/a in jo potem na hitro dal/a v transporter.''
Tole pa zagotovo ne bo šlo. Mačke skoraj stoprocentno ne ujameš (razen če je pred kratkim zavržena ali pa stara nekje do 10 tednov), edino vprašanje je, koliko prask pri tem ''pridelaš''. Pri večini res plašnih mačk pa bo to za povrh povzročilo še velik strah pred tabo, torej enim redkih ljudi, ki ti ni vseeno za to žival. Zato nikar ne pljuvaj v lastno skledo in ne ponavljaj tujih, stokrat preizkušenih napak.
Tudi mačke, ki se ti sicer ovijajo okoli nog, znajo v taki situaciji ponoret. Ko začutijo trden prijem, se jim malodane zmeša... Pri takih mačkah je možno v navajanje na transporter vključiti še navajanje na dviganje s tal. Vendar je za mačke morda bolje, da se ne pustijo prijemati ljudem, sploh če se bodo vrnile nazaj v okolje. Bolje je, da se bojijo človeškega prijemanja, da ne bi tega pustile tudi komu, ki bi imel slabe namene.
Sara Ogrin, DZZZ Ljubljana |