Predsodki
V zvezi s prostoživečimi mačkami je kar nekaj predsodkov, eden najbolj pogostih pa je tisti o boleznih. Iz vedenja in besed mnogih ljudi, ki nas kličejo, bi lahko sklepali, da neke neimenovane in grozljive bolezni prežijo na vsakega, ki se samo dotakne neznane mačke. V resnici ni tako. Od mačk sicer lahko dobimo nekaj bolezni, ki pa so sorazmerno redke.

● Steklina je v Sloveniji v zadnjih letih zelo redka tudi pri divjih živalih, pri mačkah in psih pa je praktično ni. Previdnost seveda ni nikoli odveč, a nevarnost, da bi bila neka mačka, ki jo naključno srečamo po cesti, obolela za steklino, je praktično nična.

● Mikrosporija je kožna bolezen, ki se pokaže kot nesrbeči rdeči okrogli madeži na koži. Pri živalih jo praviloma spoznamo po nesrbečih rdečih okroglih področjih brez dlake, zgodi se pa tudi, da žival ravno oboleva in znakov še ni razvila. Mikrosporije se lahko nalezemo od vseh živali in tudi mi jo lahko prenesemo na živali in druge ljudi. Če obolelost opazimo dovolj zgodaj (majhno število izpuščajev), se mikrosporijo zdravi lokalno, brez tablet, le z mazanjem prizadetega mesta. Nekoliko bolj pozorne morajo biti le nosečnice.

Tudi če se dotikamo obolele mačke, ne bomo nujno zboleli. Zadostuje, da temeljito operemo in razkužimo roke, oblačila in površine, ki so bile v stiku z obolelo mačko.

Mikrosporija je za razliko od stekline bistveno pogostejša in se bo z njo slej ko prej srečal vsak, ki se bo veliko ukvarjal s prostoživečimi mačkami.

● Toksoplazmozo povzroča krvni zajedalec, ki se ga lahko nalezemo z uživanjem mesa, ob bivanju z domačo mačko ali kako drugače. V vsakem primeru moramo povzročitelja v telo vnesti, čemur se z doslednim umivanjem rok lahko izognemo. Nevaren je le v primeru, da obolimo med nosečnostjo. Okužba se praviloma kaže kot rahel prehlad. Ko toksoplazmozo enkrat prebolimo, ni več nevarna.