Vzdrževanje primerne telesne teže močno vliva na zdravje psa ali mačke. Odmerjanje premajhnih obrokov povzroči podhranjenost. Podhranjenost se po določenem času pokaže z mišično oslabelostjo, upočasnjenim okrevanjem in celjenjem poškodb, z izgubo volje do gibanja, s presnovnimi motnjami in motnjami v razmnoževanju. V praksi se sicer mnogo bolj pogosto pojavljajo težave, ki jih povzročajo preobilni obroki in debelost. Med zdravstvenimi težavami, ki so neposredno povezane z debelostjo, se najpogosteje pojavljajo težave zaradi obremenjenosti sklepov, močno se poveča nevarnost pojava presnovnih bolezni, kot so denimo, sladkorna bolezen ali različne bolezni jeter. Pogost pojav pri predebelih psih je pomanjkanje volje do kakršnihkoli aktivnosti, povečajo pa se tudi različne težave s kožo.
Živali, ki dobivajo neprimerno hrano in v neprimernih količinah, imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo. Izbira prave hrane in ustrezno odmerjanje imata neizmerljive koristi za zdravje in dobrobit hišnih ljubljencev.
Za hranjenje ustrezne količine hrane moramo upoštevati dejstvo, da pes načeloma zaužije tolikšno količino hrane, da z njo pokrije potrebe po energiji. Pri odmerjanju obrokov pa se večkrat lahko pojavijo težave zato, ker energetske potrebe niso odvisne le od telesne teže živali. Silno velik vpliv na energetske zahteve organizma imajo tudi presnovni dejavniki, pasma, hitrost rasti pri mladičih, stopnja aktivnosti, starost, debelina kože, gostota in dolžina kožuha, življenjske razmere, brejost, mlečnost, temperament... Te razlike v energetskih potrebah so lahko na enoto telesne teže celo desetkratne. To lahko lepo ponazorimo s primerjavo energetskih potreb med mladim, na prostem živečim aljaškim malamutom, ki se uči vleči sani in z odraslim, skoraj povsem v stanovanju živečim pritlikavim kodrom. Poleg tega so tudi precej velike razlike zaradi različnih individualnih dejavnikov. Če spet vzamemo za primer aljaškega malamuta in sicer dva enako stara, ki imata enake življenjske razmere, vendar zaradi individualnih dejavnikov na enoto telesne teže potrebujeta različno količino energije. Prav zato je kdaj pa kdaj zelo težko presoditi, koliko hrane v resnici potrebuje žival.
Strokovnjaki za prehrano izračunavajo potrebno količino hrane s pomočjo precej zapletenih računov, ki pri živali upoštevajo vse individualne dejavnike in vplive okolja. Večina skrbnikov živali seveda takšnega znanja nima, zato je za njihove ljubljence najbolje, da redno spremljajo njihovo telesno težo. Pri spremenjenih okoliščinah, kot je denimo, brejost, pa se vedno lahko zanesejo na nasvet veterinarja.
Izhodiščne dnevne količine hrane so skoraj vedno navedene tudi na ovitku tovarniško pripravljenih hran. Ponavadi so v obliki razpredelnice, ki upošteva telesno teže psa. Vendar te razpredelnice niso vedno povsem natančne, saj so napisane vrednosti zelo odvisne od meril in razlage rezultatov testiranj, ki jih je opravil izdelovalec hrane. Tako nekateri izdelovalci na ovitek napišejo priporočene dnevne količine hrane, ki pa v resnici pokrijejo dejanske energetske potrebe le majhnemu, in ne povprečnemu deležu živali. S takim načinom priporočanja dnevne količine hrane želijo narediti na potrošnika vtis, da žival potrebuje manj hrane kot v resnici jo, da vrečka hrane zadošča za dlje časa in, da je zato njihova hrana razmeroma poceni. Takšnih "spodrsljajev" si zaupanja vredni izdelovalci hrane seveda nikoli ne privoščijo.
Iz napisanega lahko torej ugotovimo, da lahko obroke, ki jih priporoča izdelovalec hrane v resnici lahko uporabimo le kot osnovno izhodišče, resnično količino pa pozneje prilagodimo svojemu ljubljencu tako, da vzdržujemo njegovo optimalno telesno težo.
Dejstvo je, da na količino potrebne hrane močno vpliva tudi kakovost hrane in z njo povezana prebavljivost hranilnih snovi, ki telesu dajejo energijo. Hrane slabše kakovosti, te so ponavadi tudi v nižjem cenovnem razredu, so ponavadi tudi slabše prebavljive. Se pravi, da telesu dajejo manj energije, zato mora žival take hrane pojesti več. Gospodarno gledano pa poceni hrane v resnici sploh niso poceni, saj je mora žival zaužiti več. Po drugi strani je neposredna posledica zaužitja večje količine slabše prebavljivih snovi tudi večja količina iztrebkov. Ne nazadnje pa dobi telo tudi manj življenjsko pomembnih hranilnih snovi, kar povzroči slabše zdravstveno stanje živali, dolgoročno ima takšna žival pogosteje bolezni notranjih organov, slabšo kakovost kožuha in šibkejši imunski sistem.
Kako torej hraniti svojega ljubljenca? Najprimerneje je, da že mladiča začnemo hraniti s kakovostno hrano. Za začetek uporabimo priporočeno količino hrane glede na telesno težo, nato pa jo prilagajamo potrebam svoje živali. Če je naša žival manj aktivna in preživi večino časa v stanovanju, potrebuje malce manj hrane. Aktivna žival, ki je veliko zunaj, kot tudi breje in doječe živali, pa potrebujejo precej več hrane. Vsak skrbnik pa mora redno spremljati telesno težo svojega ljubljenca in mu primerno prilagoditi potrebno količino hrane. Tako bomo svoji živali ohranili odlično zdravje in primerno telesno pripravljenost.
Vir: Hill's