X

Hrana psom in mačkam pomeni sredstvo za vzdrževanje življenja, ker ta telesu zagotavlja vse nujno potrebne hranilne snovi. Zato je napačno, če svojega ljubljenca hranimo samo z namenom izkazovanja pozornosti in ga s hrano razvajamo. Tovarniško pripravljenih hran je na tržišču veliko in so zelo različne kakovosti. Izbira je vse večja, zato skrbniki hišnih živali pogosto naletijo na različne vrste hran, pri katerih je uravnoteženost hranilnih snovi usmerjena k individualnim potrebam živali.

Enako kot pri ljudeh, tudi pri živalih telo za normalno delovanje potrebuje hranilne snovi, kot so, denimo, beljakovine, maščobe, vlaknina... Hranilne snovi dobi organizem iz posameznih sestavin hrane. Za pravilno uravnotežen obrok moramo torej poznati količino posameznih hranilnih snovi, ki jih obroku prispeva posamezna sestavina. Zelo pomembna je seveda prebavljivost posameznih sestavin hrane in ne nazadnje tudi biološka vrednost. Oba dejavnika skupaj določata kakovost hrane in sta ključnega pomena za to, koliko posameznih hranilnih snovi bo organizem v resnici tudi izkoristil.

Za hranilno snov določamo vsak sestavni del hrane, ki ima za organizem kakšno fiziološko vlogo in je potreben za vzdrževanje življenja. Hranilne snovi so razdeljene na šest skupin, od katerih vsaka igra pomembno vlogo pri vzdrževanju dobrega zdravja naših ljubljencev.

-  Beljakovine: so temeljni sestavni element telesnih tkiv.

- Ogljikovi hidrati: njihova najpomembnejša vloga je oskrba organizma z energijo.
- Maščobe so pomembne za raztapljanje, shranjevanje in za prenos določenih vitaminov. Silno pomembne so za vzdrževanje primerne vlažnosti in elastičnosti kože ter za svetleč kožuh. Poleg tega dajejo hrani okus in oskrbujejo organizem z energijo.
-  Voda je za preživetje organizma najbolj kritična hranilna snov.
-  Vitamini sodelujejo pri mnogih življenjsko pomembnih presnovnih procesih.
- Minerali so nujno potrebne snovi za razvoj in ohranjanje zdrave kože, kožuha ter okostja.

Ne pozabimo! Previsoka vsebnost posameznih hranilnih snovi v hrani za pse in mačke ni vedno koristna; mnoge hranilne snovi so lahko v preveliki količini škodljive. Vsak pes ali mačka ima glede na starost, zdravstveno ali fiziološko stanje in stopnjo aktivnosti individualne potrebe po hranilnih snoveh.

Pri tovarniško pripravljenih vrstah hrane imamo na voljo tri oblike: brikete (suha hrana), pločevinke (mokra hrana) in polsuho hrano. Najbolj razširjeni obliki hrane so briketi in pločevinke. Vsaka izmed njih ima svoje prednosti in tudi slabosti. Hrano v pločevinkah imajo psi načeloma sicer raje, vendar je dražja in jo morajo hitro pojesti, ker se sicer pokvari. Brikete lahko našemu psičku oziroma muci postavimo v posodo in se ti čez dan ne bodo pokvarili. Poleg tega imajo briketi čistilen učinek na zobe (drgnjenje ob zobe) in ne nazadnje je ta oblika hrane tudi cenejša.

Poleg oblike hrane in primernosti hrane za našega ljubljenca moramo ne nazadnje izbrati še proizvajalca hrane. Na trgu lahko najdemo vrsto hran različnih proizvajalcev, ki se seveda močno razlikujejo glede na ceno in z njo povezano kakovostjo. Že pred desetletjem so raziskovalci na eni od ameriških univerz ugotovili, da so imeli psi, hranjeni s ceneno hrano več zdravstvenih težav in so imeli slabši zunanji videz od tistih, ki so jedli kakovostnejšo hrano. Vedno se tudi izkaže, da cenejša hrana niti ni tako poceni, ker jo je treba dajati v večjih količinah kot kakovostnejšo, ki jo organizem bistveno boljše izkoristi. Uglednejši proizvajalci hrane so svoje izdelke obogatili z ravno pravšnjimi količinami posameznih snovi, ki so bistvenega pomena za dolgo in zdravo življenje. Tudi to so malenkosti, ki naredijo bistveno razliko med boljšimi in cenenimi hranami.

 Če svojemu ljubljencu izberemo kakovostno in idealno uravnoteženo hrano, naj nas ne skrbi, da vsak dan je isto hrano. Psi in mački se iste vrste hrane ne preobjedo, poleg tega pa se nanjo prebavila prilagodijo in jo žival bistveno boljše izkorišča. Za izbirčnost je ponavadi kriv sam skrbnik, ki svojemu ljubljencu ob vsakem znaku sitosti ali neješčnosti postreže s tistim, kar ima njegov pes ali mačka najraje.

Najboljši vir nasvetov za izbiro hrane je vsekakor vaš veterinar, ki psa ali mačko pozna. Vendar kljub temu je končna izbira vedno na vas, zato je koristno poznati nekaj dejstev, ki jih upoštevamo pri izbiri:

- Zelo pomembno je, da hrane med seboj primerjamo na osnovi analize suhe snovi, ali še boljše s količino posamezne hranilne snovi na enoto energije in ne zagotovljene analize, ki je ponavadi označena na embalaži. Prvi dve analizi ponavadi lahko najdemo v reklamnih brošurah in drugi proizvajalčevi literaturi.
- Strošek hranjenja računamo glede na količino hrane, ki predstavlja dnevni obrok in ne glede na količino hrane v vrečki ali pločevinki. To je pomembno, ker proizvajalci računajo količino hrane v dnevnem obroku glede na energetsko gostoto hrane.
- O hrani se posvetujemo z veterinarjem, ki nam lahko nekaj pove o nadzoru v proizvodnji, kakovosti sestavin, kliničnih preiskavah o vplivu hrane in nam da strokovno mnenje.
- Primerjamo tako izkušnje proizvajalca in njegovo strokovnost, kot tudi njegovo težnjo k dobrobiti živali in predanost k proizvodnji idealno uravnotežene hrane.

 Vir: Hill's

Deklaracije in kakovost hrane

Vsak skrbnik hišnih ljubljencev se je zagotovo že mnogokrat srečal z deklaracijami, ki so napisane na ovitkih vsake hrane.

Nekateri se nanjo niti ne ozirajo, drugi pa jim pripisujejo poseben pomen, saj so prepričani, da se da iz njih razbrati vse o tej hrani. Za boljše razumevanje pa poglejmo, kaj se da dejansko razbrati iz analiz, označenih na deklaracijah.

Na deklaracijah hrane se uporabljata dve vrsti analiz. Prva je tako imenovana zagotovljena analiza, kjer proizvajalec zagotavlja, da je določene sestavine ali hranilne snovi maksimalno ali minimalno toliko in toliko odstotkov. Druga pa je tako imenovana tipična analiza, pri kateri je označena povprečna vsebnost določene snovi v hrani. Pri obeh pa lahko dejanske vrednosti nihajo. Vzrokov za nihanje je lahko več. Pri zagotovljeni analizi je, denimo, lahko označeno, da je pepela minimalno 1,3 odstotke, v resnici pa ga je lahko celo 2,7 odstotkov. Pri tipični analizi pa so lahko nihanja zato, ker nekateri proizvajalci hrane (zlasti slabše kakovosti), med postopkom mešanja sestavine slabo premešajo, med posameznimi serijami lahko celo menjajo recepte za hrano. Pri proizvajalcih najkakovostnejših hran se takšne stvari ne dogajajo. Pri teh analizah je za kakovost morda eden od pomembnejših podatkov količina pepela. V temu podatku je zajeta količina vseh mineralnih snovi, čeprav so nekatere poleg tega navedene posebej, kot na primer podatek o kalciju. Cenene hrane, ki imajo visoko vsebnost pepela, so verjetno iz surovin slabše kakovosti, kot so denimo klavnični odpadki in kostna moka, ki vsebujejo veliko mineralnih snovi. Poleg tega je v visoko vrednost pepela lahko skrita velika količina soli, za katero je znano, da jo imajo živali zelo rade, vendar ima nesporno zelo slab vpliv na zdravje.

Zagotovljena ali tipična analiza torej ne moreta povedati nič določnejšega o kakovosti hrane. Poleg tega z njima ni možna primerjava med različnimi hranami v pločevinki in briketi. Da bi bila takšna primerjava možna, moramo posamezne vrste hrane primerjati glede na analizo suhe snovi. Analiza suhe snovi ponavadi na deklaraciji ni označena, običajno je na voljo v literaturi in v prospektih, ki jo izdajajo boljši proizvajalci. Vsebnost suhe snovi pa lahko izračunamo tudi sami. Vse hrane za živali vsebujejo določeno količino vode. Hrana v pločevinki ima lahko 80 odstotkov vode (ker sestavine v njej niso dehidrirane), suha hrana pa le 6 odstotkov. Podatek o vsebnosti vode je pomemben iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je hrana cenovno ovrednotena glede na težo. Ko torej kupimo hrano, ki ima 80 odstotkov vode, je samih hranilnih snovi, brez vode, 20 odstotkov. Hranilne snovi, ki jih kupimo v konzervi so sicer lahko bolj okusne, vendar jih je manj in so zato dražje. Drugi razlog pa je, da lahko s pomočjo deleža vode izračunamo delež suhe snovi in zato primerjamo deleže beljakovin ali maščob med različnimi vrstami in znamkami hrane. Ali veste, da ima pločevinka s 70 odstotki vode enako količino suhe snovi, kot dve enako veliki pločevinki s 85 odstotki vode?

V strokovni javnosti je za primerjave različnih vrst hran zlasti v uporabi analiza hranilnih snovi na enoto metabolične energije. Z njo je določena količina posamezne hranilne snovi, ki jo naš ljubljenec zaužije skupaj z naprimer 100 kilokalorijami. Ta podatek je pomemben in uporaben zaradi dejstva, da naši ljubljenci zaužije in izkoristi tolikšno količino hrane, da si z njo pokrijejo svoje energetske potrebe. S takšno analizo se torej primerja, koliko posameznih hranilnih snovi žival dejansko zaužije, skupaj z ustrezno količino energetskih snovi. Tudi z njo lahko primerjamo različne vrste hran.

Poglavitna pomanjkljivost analiz je, da potrošnik iz njih ne more dobiti podatkov o dejanski prebavljivosti in biološki vrednosti posameznih hranilnih snovi. Ta dva podatka namreč močno nihata glede na vrsto in kakovostjo posameznih sestavin. Analiza je torej osnova za razumevanje kakovosti hrane, vendar tem podatkom ne moremo povsem zaupati.

Iz deklaracij na embalaži je mogoče torej razbrati kar precej podatkov, vendar je za njihovo dejansko uporabnost potrebno preračunavanje in poznavanje še nekaterih drugih podatkov. Za pravo sliko kakovosti določene hrane je potrebno poznati tudi podatke o prebavljivosti posameznih hranilnih snovi, energetski vrednosti in seveda, zaupati proizvajalcu, da so uporabljene surovine zares kakovostne. Proizvajalci kakovostnejših hran nudijo takšne podatke v svoji literaturi, medtem ko proizvajalci cenenih hran pogosto nimajo nadzora nad kakovostjo in prebavljivostjo uporabljenih surovin. Potrošniki se vedno bolj zavedajo, da se za malo denarja ne da kupiti veliko, pa tudi, da še tako lepa reklama ne pomeni prave kakovosti. Zato je boljše izbrati blagovno znamko proizvajalca, ki izvaja kontrolo nad kakovostjo svojih izdelkov in mu je zato moč zaupati. Kadar še vedno obstaja dvom o izbiri hrane, se lahko vsak skrbnik hišnih ljubljencev zanese na nasvet veterinarja.

Vir: Hill's