Najprej dejstvo: pes ali mačka ponavadi zaužijeta le tolikšno količino hrane, da zadostita svojim potrebam po energiji. Odstopanja se pojavijo, ko je hrana tako mamljiva (vsebuje veliko soli, maščob, umetnih arom ali drugih snovi, ki živalim povečajo zanimanje za hrano), da jo pojedo več. Do odstopanja pride tudi tedaj, ko hrana živali kljub veliki količini nudi premalo hranilnih snovi, torej, da je slabše kakovosti in slabo prebavljiva. Se pravi, da jo žival veliko pojé in ker je ne more izkoristiti, je pravzaprav sestradana.
Cena za vrečo kakovostne hrane je sicer lahko višja od enako velike vreče hrane slabše kakovosti, vendar so kakovostne hrane bistveno bolj prebavljive. To pomeni, da vrečka kakovostne hrane zadošča za dlje časa. Tako lahko hitro ugotovimo, da cenejše hrane v resnici niso kdove koliko cenejše. Če k temu prištejemo še dejstvo, da kakovostne hrane vsebujejo boljše surovine, različne zaščitne snovi in so idealno uravnotežene za posamezne skupine živali, se tehtnica nedvomno prevesi v korist kakovostne hrane.
- Vitaminski dodatki so koristni
Vitamini so nujno potrebne snovi za nekaj deset tisoč različnih kemičnih reakcij, ki se v organizmu stalno dogajajo. Skupaj z nekaterimi minerali so sestavni deli encimov in sodelujejo pri normalni prebavi in presnovi, potrebni pa so tudi za razmnoževanje ter rast in delovanje najrazličnejših organskih sistemov in tkiv. Vprašanje dodajanja vitaminov pripravljeni hrani je vedno precej sporno. Mnogo skrbnikov na vsak način želi dodajati vitamine, pa čeprav svoje ljubljence hranijo s kakovostno hrano. Prepričani so, da mnogo vitaminov v tovarniško pripravljeni hrani razpade med proizvodnjo in skladiščenjem. Dodajanje vitaminov idealno uravnoteženi hrani je nedvomno povsem nepotrebno in je v nekaterih primerih celo škodljivo. Organizem mora namreč vitamine dobivati v določenih razmerjih, kar izdelovalci pravilno uravnotežene hrane upoštevajo. Vsako dodajanje vitaminov pa takšno ravnotežje poruši, zaradi česar se lahko pojavijo presnovne motnje.
Dodajanje vitaminov hrani je umestno takrat, kadar hrano skrbnik pripravlja doma ali svojega ljubljenca hrani s hrano slabše kakovosti. Vitamine lahko živalim dodajamo tudi ob določenih fizioloških stanjih in telesnih spremembah. V vsakem primeru pa je za izbiro ustreznega vitaminskega pripravka treba vprašati veterinarja, saj lahko žival zaradi dodajanja vitaminov celo zastrupimo.
Kadar želimo svojemu ljubljencu zamenjati vrsto hrano, je treba to opraviti postopoma. Če hrano zamenjamo prehitro, lahko pride do prebavnih motenj, kot so driska, bruhanje, težave z vetrovi in zaprtja. Na novo vrsto hrane lahko preidemo hitro le pri nekaterih dietah, ko je hrano res treba zamenjati čimprej.
V prebavilih živijo številne bakterije, ki organizmu pomagajo prebavljati hrano. Nenaden prehod na novo vrsto hrane pa ponavadi spremeni število in vrsto bakterij, zato je sposobnost prebavljanja hrane okrnjena. S postopnim prehodom se vrste in število bakterij v prebavilih spreminja postopoma, tako da se možnost pojava prebavnih motenj zelo zmanjša.
Prehod na novo hrano naj traja od 7 do 10 dni.
Prve tri dni hranimo žival z mešanico 25 % nove vrste hrane in 75 % stare hrane. Naslednje tri dni zmešamo pol nove in pol stare, zadnje tri dni prehoda pa dajemo 75 odstotkov nove hrane in 25 odstotkov stare. Od desetega dneva naprej dajemo le še novo vrsto hrane. Če se med prehodom pojavi bruhanje, driska ali zaprtje, še bolj upočasnimo prehajanje na novo vrsto hrane.
Za novorojene sesalce je materino mleko popolna hrana. Razmerja med hranilnimi snovmi v mleku (voda, beljakovine, maščobe, mlečni sladkor, minerali in vitamini) so takšna, da mladičem omogočajo normalno rast. Mleko različnih vrst sesalcev vsebuje enake sestavine, vendar se njihova razmerja med posameznimi vrstami sesalcev precej različna. Najpomembnejši razlog za razliko med sestavami mleka je različna stopnja rasti (število dni, da novorojenec podvoji svojo težo) med posameznimi vrstami. Hitrejša je rast, bolj koncentrirano je mleko. Tako je, denimo, pasje mleko bolj koncentrirano od kravjega.
Zaradi velike razlike v koncentraciji hranilnih snovi in njihovih razmerij, mleko ene vrste le težko nadomesti mleko drugi vrsti. Ne le, da je mleko ene vrste premalo ali pa preveč bogato za drugo, pride lahko tudi do bolezenskih motenj, če ena vrsta uživa mleko druge vrste. Primer: prevelika koncentracija mlečnega sladkorja v kravjem mleku pri mačjih in pasjih mladičih povzroči drisko. Na mlečni sladkor so še bolj občutljivi odrasli psi in mački, ki še slabše prebavljajo mlečni sladkor. Nekateri psi in mačke sicer prenašajo manjšo količino mleka, vendar je zanje boljše, če ga ne dobijo. Dodajanje mleka ponavadi poruši uravnoteženost obroka, ki ga žival sicer dobiva.
Da je neka hrana popolna, pomeni, da jo lahko žival dobi kot samostojen obrok in je torej je ni treba mešati z drugimi vrstami hrane. Vsebovati mora dovolj vseh osnovnih hranilnih snovi (beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, minerale in vitamine). To pa je še daleč od uravnoteženosti. Uravnoteženost hrane namreč pomeni, da vsebuje vse potrebne hranilne snovi v takšnih razmerjih, ki so najbolj primerna za posamezno vrsto, za določeno starostno obdobje ali za posebne potrebe po hranilnih snoveh. Ta razmerja morajo biti takšna, da posamezne hranilne snovi nimajo negativnega vpliva druga na drugo. Za primer lahko vzamemo železo, na katerega vsrkavanje iz črevesa, med drugim, močno vpliva neustrezna količina fosforja, cinka, bakra... Le pri idealno uravnoteženi hrani se vse hranilne snovi optimalno vsrkajo iz črevesja in izkoristijo.
Vir: Hill's
Najpogostejše zmote o prehrani mladičev
Novopečenim skrbnikom pasjih ali mačjih mladičkov se pogosto porajajo številna vprašanja o pravilni prehrani njihovih majhnih, kosmatih prijateljev. Vsi želijo svojim kosmatinčkom le najboljše. Pogosto pa so novopečeni skrbniki deležni "dobrohotnih" nasvetov različnih "poznavalcev", ki pa so ponavadi bolj škodljivi kot koristni. Vse večja dostopnost do spletnih strani, kjer kar mrgoli različnih "strokovnih" nasvetov, pa je zmedo le še povečala. Pa poglejmo nekaj primerov takšnih nasvetov.
Mladičku je treba za razvoj kosti v hrano dodajati kalcij in fosfor, v obliki kostne moke, jajčnih lupin ali pa v tabletah.
Kalcij in z njim povezan fosfor sta nedvomno minerala oziroma hranilni snovi, ki potrebujeta posebno pozornost. Doma pripravljena hrana je ponavadi revna s kalcijem, hkrati pa vsebuje prevelik delež fosforja. To neuravnoteženost pa skrbniki sami le težko popravijo, saj zgolj dodajanje kalcija ni prava rešitev, če ne vemo, koliko fosforja je preveč. Zato se pri mladičih, ki s hrano ali z dodatki dobijo veliko kalcija, v telesu kmalu ustvarijo presežki. Znanstveniki so več ločenih raziskavah dokazali, da ti presežki močno povečajo možnost razvoja bolezni okostja. Zlasti pa so k boleznim okostja nagnjeni mladiči psov večjih pasem.
Daleč najboljša rešitev je, da že vzreditelj mladičke v tretjem tednu starosti, ko jih začne dohranjevati, navaja na kakovostno tovarniško pripravljeno hrano za mladiče. Kakovostne tovarniško pripravljene hrane namreč vsebujejo idealno uravnoteženo količino beljakovin, kalcija in drugih mineralov ter vitaminov, katere mladiček potrebuje za uravnoteženo rast in razvoj. Seveda svojemu mladiču izberemo hrano, ki je primerna njegovi velikosti. Boljši proizvajalci hrane za pse imajo namreč v svojem izboru hrane, ki so prilagojene različnim velikostim psov.
Mladiček mora biti malce bolj "okrogel".
Skrbniki pasjih ali mačjih mladičev se pri veterinarju in drugih pogosto pritožujejo, da njihov mladiček ne pojé dovolj. Mnogi skrbniki so namreč prepričani, da je mladič presuh ali da prepočasi raste. Zato skušajo rast in nabiranje telesne teže pospešiti tako, da mladiča silijo s hrano. To pa je velika napaka. Hitrost rasti in apetit ljubljenca sta v največji meri odvisna od njegovega genetskega zapisa. Zato hitrosti njihove rasti ne smemo pospeševati, saj prehitra rast in prehitro naraščanje telesne teže škodujeta mladičem, še zlasti mladičem velikih pasem. Pri velikih psih se lahko razvijejo bolezni okostja, kot so kolčna in komolčna displazija, osteohondroze in podobno.
Nedvomno pa prevelika količina zaužite hrane povzroča tudi debelost. K tej pa so še zlasti nagnjeni mladiči manjših pasem, ker jih skrbniki spodbujajo k zaužitju prevelikih količin hrane. Preprečevanje debelosti pri mladičih je zelo pomembno zaradi dejstva, da pri njih zaradi prebitka energetskih snovi nastaja večje število maščobnih celic, medtem ko se pri odraslih psih povečuje velikost maščobnih celic. Zato je pes, ki je bil "okrogel" že kot mladič, mnogo bolj nagnjen k debelosti, ker ima že iz mladosti povečano število maščobnih celic. Neprimerna količina hrane oziroma neprimerno hranjenje lahko povzroči tudi neprimeren razvoj mišic in kosti ter slabše razvit imunski sistem.
Skrbnik mora torej spremljati ljubljenčevo težo in razvoj ter na podlagi tega določati količino hrane, ki naj jo ima ljubljenec na voljo. Če psiček ne izprazni posodice pomeni, da se je pač najedel, telo pa mu je sporočilo, da ima dovolj.
Mladič naj prvi mesec po odstavitvi dobiva po 2 mlečna in po 2 mesna obroka na dan.
Mladiči so pri oddajanju novim skrbnikom stari približno dva meseca in morajo biti ob prihodu na nov dom že samostojni pri hranjenju in navajeni jesti hrano, ki ne vsebuje mleka. Dober vzreditelj že mladičem dopušča, da jedo tudi materino hrano (doječa psica mora tako ali tako jesti hrano, ki je primerna tudi za mladiče). Z občasnega grizljanja briketkov torej mladiči postopoma kar sami preidejo na bolj trdnejšo hrano, če le imajo priložnost za to. Nekateri skrbniki se bojijo, da si bodo mladički z grizljanjem trdnejše hrane poškodovali zobe. V resnici pa grizljanje briketkov zobe, čeljusti in žvekalne mišice še okrepi.
Prav zato je hranjenje psička z različnimi otroškimi kašicami povsem nepotrebno, pravzaprav celo neprimerno, ker so te kašice uravnotežene za majhne otroke, ne pa za psičke ali mucke. Poleg tega mešajo kašice s kravjim mlekom, ki pa lahko mladim psičkom in muckom zaradi velikega deleža mlečnega sladkorja povzroča prebavne težave.
Vsekakor je za skrbnike mladih kosmatincev najbolj priporočljivo, da se odločijo za kakovostno, tovarniško pripravljeno hrano.
Vir: Hill's