Koža in dlaka sta ogledalo zdravja organizma. Na koži in dlaki se tako odraža množica sistemskih bolezni, kot so denimo nekatere hormonalne motnje, določene motnje v encimskih sistemih, pomanjkanja nekaterih hranilnih snovi, različne alergije in drugo. Koža je seveda lahko prizadeta tudi zaradi primarnih kožnih obolenj, kot so različnih vnetja in poškodbe kože, invazije kožnih zajedavcev...

Skrbniki mačk se morajo prav zaradi tolikšne raznolikosti obolenj in motenj, ki se kažejo tudi na koži, ob pojavu le teh glede zdravljenja vedno posvetovati z veterinarjem. Le veterinar je poklican za postavitev natančne diagnoze in za odreditev poteka zdravljenja. Zlasti so za skrbnike zavajujoča kožna vnetja, ki so pogostokrat posledica najrazličnejših drugih motenj. Zato mora o diagnozi in poteku zdravljenja vedno odločati veterinar, ker zdravljenje samega vnetja kože ne bo prineslo zaželenih rezultatov in se bo slejkoprej ponovilo. Med takšnimi motnjami so zlasti pomembne različne alergije, saj postavitev diagnoze in način zdravljenja že strokovnjaku predstavlja precejšen izziv in težavo.

Obstaja več različnih vrst alergij; veliko težav pa našim ljubljencem povzročajo alergije na določene sestavine hrane. Alergija na hrano (preobčutljivost na hrano) je imunski odgovor na eno ali več beljakovin v hrani, ki jo naši ljubljenci pogostokrat zauživajo. Pri naših štirinožnih ljubljencih so tovrstne alergije precej pogoste.

Posamezne sestavine hrane, ki pri psih najpogosteje povzročajo alergijo na hrano, so govedina, mleko in mlečni izdelki in pšenica; pri mačkah pa govedina, mleko in mlečni izdelki in ribe.

Znaki alergije na hrano se najpogosteje pojavljajo na koži, lahko pa tudi v prebavilih. Med kožnimi znamenji najpogosteje pojavljajo srbež, vnetje zunanjega sluhovoda, različna kožna vnetja (denimo miliarni dermatitis), pojav krast, lusk in sekundarna, to je naknadna gnojna vnetja kože. Najpogostejši znaki, ki so povezani s prebavili so bruhanje, driska, trebušna slabost in izguba telesne teže oziroma zavrta rast. Pojavljajo se tudi različni splošni znaki, kot so neješčnost, otopelost in zmanjšan apetit.

Ker je znake alergije na hrano pogosto težko razlikovati od znakov drugih bolezni, bo veterinar vašo žival skrbno pregledal in vas povprašal o tem, kako ste hranili žival v preteklosti in o njenem vedenju. V nadaljnjem postopku bo vaši živali predpisana stroga, do 10 tednov trajajoča izključevalna dieta. Z njo se ugotovi, na katero sestavino hrane je žival alergična. Zato mora takšna dieta vsebovati bodisi beljakovinske hidrolizate, bodisi vire beljakovin, ki jih vaša žival še ni ali je uživala le malokrat (neobičajni viri beljakovin). Beljakovinski hidrolizati so encimsko razgrajene beljakovine, katerih delci so premajhni, da bi sprožili alergično reakcijo, imajo pa enako hranilno vrednost kot cele beljakovine. V času trajanja izključevalne diete žival ne sme uživati nobene druge hrane! Bistvo izključevalne diete je, da hrana ne vsebuje sestavin, na katere je žival alergična. Ko izginejo znaki alergije, lahko preidemo na drugo vrsto dietne hrane, ki vsebuje le po en vir živalskih beljakovin. Pri dietnih hranah, ki so na v bolje založenih trgovinah za male živali ter na veterinarskih klinika lahko ponavadi izbiramo med jagnjetino, belo ribo, jajci, lososom in račko. Te vire beljakovin v našem okolju mačke le redko zauživajo, zato je le malo verjetno, da bi lahko bili povzročitelji alergij.

Vir: Hill's