V začetku marca bodo žabe in krastače ponovno pričele svojo vsakoletno selitev iz prezimovališč v mrestišča. Kot nekateri že veste, v Hrašah pri Smledniku njihovo pot prečka zelo prometna cesta in brez naše pomoči večina dvoživk konča pod kolesi. Zato bomo že tretje leto zapored tam organizirali akcijo Pomagajmo žabicam v Hrašah. Utrinke z lanske akcije, ki je bila več kot uspešna (prenesli smo približno 8500 dvoživk), si lahko preberete tule in ogledate tule.

Letos nam je pri projektu priskočila na pomoč Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ki nam bo pomagala pri nakupu ograj za del območja ki ga prečkajo dvoživke. Z 200 metri ovire za dvoživke bo delo prostovoljcev olajšano, prepričani pa smo tudi, da bo ograja pomagala rešiti še več dvoživk.

Žabe in krastače prečkajo cesto čez celotne Hraše, na približno 1,5 km dolgem odseku (od začetka do konca Hraš). Pomagamo jim tako, da jih prenesemo na drugo stran ceste (proti Hraškemu bajerju) in jih nekaj 10 metrov od ceste previdno stresemo iz vedra na travnato površino. Pot proti bajerju nadaljujejo same. Akcija traja približno 14 dni, vsak večer od 17. do 21. ure.

Priporočena oprema prostovoljcev vsebuje dežni plašč, škornje, dobro svetilko ter odsevni jopič.

Vsi, ki bi bili pri akciji pripravljeni sodelovati, se nam prosim oglasite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. . O začetku ter poteku akcije vas bomo redno obveščali tule, lahko pa vas o začetku akcije obvestimo tudi po telefonu. Za vsa morebitna vprašanja o akciji smo vam na voljo na že omenjenem elektronskem naslovu.

Naj dodamo še to, da je pobiranje žabic tudi preverjeno najboljša večerna rekreacija na prostem v zgodnjespomladanskem času. In seveda tudi izredna priložnost od blizu spoznati več vrst prekrasnih dvoživk, ki zaenkrat še krasijo naš planet.

Vabljeni k sodelovanju!

Društvo Žverca.

Letos je žabicam v Hrašah pomoč velikodušno ponudilo tudi Društvo za zaščito živali Ljubljana. Več o pomoči žabicam ter o tem, kako pustiti predsodke na strani in se priključiti akciji, tudi če niste ljubitelj dvoživk, si lahko preberete na njihovi spletni strani. Vabljeni k branju!

15.3.2009

AKCIJA PONOVNO V POLNEM TEKU! Samo danes zvečer smo prostovoljci čez cesto prenesli več kot 1900 žabic in krastač! Letos smo jih skupaj prenesli čez cesto že več kot 3200! Prostovoljci  Hrašah bomo vsak dan od 18. do 21. ure!

Napotki:

Obvezna oprema: dobra svetilka, vedno in nujno odsevni jopič.

Žabe in krastače skačejo čez cesto čez celotne Hraše, torej od začetne do končne table Hraše. Čez cesto se jih prenaša v smeri proti Kranju oz. v tisto smer, kamor pač skačejo. Ko jih prenesete čez, pojdite vsaj nekaj 10 metrov proč od ceste (čim dalj, tem bolje) in jih previdno stresite iz vedra na travnato površino. Pot bodo nadaljevale same.

Če ima kdo še kakšno vprašanje oz. Hraš slučajno ne bi našel, naj pokliče na 051-33-48-48 ali 040-56-11-14.

Pa še to: prenešene krastače in žabe vsaj okvirno štejte, ker bomo na koncu naredili računico.  Se vidimo!

 5.3.2009

Od 5.3. naprej je akcija v polnem teku! Če se temperature ne bodo spustile, bomo v Hrašah vsak dan po 19. uri. 

x

Pomagajte nam....

5.3.2009

Žverce gremo danes že v akcijo, začnemo enkrat po 18. uri

x

Napotki:

Priporočena oprema: dežni plašči in dobra obutev, ker bo deževalo. Ne pozabite na dobro svetilko in odsevni jopič.

x

Žabe in krastače skačejo čez cesto čez celotne Hraše, torej od začetne do končne table Hraše. Čez cesto se jih prenaša v smeri proti Kranju oz. v tisto smer, kamor pač skačejo. Ko jih prenesete čez, pojdite vsaj nekaj 10 metrov proč od ceste (čim dalj, tem bolje) in jih previdno stresite iz vedra na travnato površino. Pot bodo nadaljevale same.

x

Danes panike še ne bo, tako da ni treba, da nas je tam veliko, bo pa tole fino uvajanje za začetnike, tako da lepo vabljeni, da se nam pridružite! V primeru, da bodo take temperature tudi v naslednjih dneh, pričakujemo največji naval žabic prav za vikend in v začetku naslednjega tedna. V vsakem primeru vas bomo o poteku akcije redno obveščali.

x

Če ima kdo še kakšno vprašanje oz. Hraš slučajno ne bi našel, naj pokliče na 051-33-48-48 ali 040-56-11-14.

x

Pa še to: prenešene krastače in žabe vsaj okvirno štejte, ker bomo na koncu naredili računico.  Se vidimo!

Marec, 2008

Promet najbolj ogroža krastače

Ljubljana - Dvoživke (žabe, krastače in pupki) so že začele zapuščati svoja prezimovališča. Na poti proti vodam, kjer bodo odložile nov zarod, prečkajo ceste in pri tem pod avtomobilskimi kolesi pogine tudi polovica lokalnih populacij. Biologi Centra za kartografijo favne in flore Slovenije (CKFF) so samo v Ljubljani in okolici našteli več kot sto tako imenovanih črnih točk, kjer dvoživke množično prečkajo ceste. Najbolj so ogrožene krastače, ki so počasne in za prehod prometnice porabijo več časa.

Kot je povedala biologinja Katja Poboljšaj iz CKFF, lahko na prometni cesti pogine kar polovica vse lokalne populacije odraslih krastač. V CKFF že več let (tudi v okviru evropskih projektov) spremljajo razmere na slovenskih cestah in ugotavljajo črne točke. V Ljubljani in okolici so kritične predvsem ceste na Barju in cesta v vasi Hraše, ki dvoživkam seka pot iz gozda v bližnje ribnike. »Cesto v Hrašah po naših ocenah vsako pomlad prečka od tri do pet tisoč dvoživk, od tega jih več kot tisoč poti ne preživi,« je povedala Poboljšajva in opozorila, da se z višjimi hitrostmi avtomobilov povečuje tudi število povoženih dvoživk. Prometni znaki, ki opozarjajo na prisotnost žab na cesti, se doslej niso izkazali za primerno rešitev, saj kljub opozorilu le redki vozniki zmanjšajo hitrost. Župan Brezovice Drago Stanovnik pa je povedal, da bolj kot ceste dvoživke na Barju ogrožajo divja odlagališča, zato bi nemara večino težav rešili z oblikovanjem krajinskega parka. Precej bolj učinkovite so obcestne ograje, ki dvoživkam preprečujejo prečkanje ceste in jih usmerjajo v prehode, zgrajene posebej v ta namen. Slaba plat je, da je njihova ureditev na že zgrajenih cestah draga. Zato se biologi z Direkcijo RS za ceste (DARS) vsako leto dogovorijo za postavitev ograj na najbolj kritičnih odsekih cest, drugje ograje postavijo sami in spomočjo prostovoljcev organizirajo prenašanje dvoživk čez cesto. Terenski biologi CKFF so doslej na 6463 kilometrih državnih cest našteli 988 »črnih točk«, kar v povprečju pomeni eno na vsakih sedem kilometrov. Podatke posredujejo tudi Darsu, da jih upošteva pri prihodnjem načrtovanju vzdrževanja in nadzora državnih cest. (Delo, petek, 31. marca 2006)

Zgoraj opisana problematika je bila povod, da smo letos smo člani Društva Žverca prvič organizirali akcijo "Pomagajmo žabicam v Hrašah pri Smledniku". Kot že samo ime akcije pove, smo pomagali žabam in krastačam pri prehodu približno dvokilometrskega odseka ceste v Hrašah pri Smledniku. Hraše so po ocenah strokovnjakov ena najbolj "črnih" točk, kar se tiče prehajanja dvoživk čez cesto, vendar zaenkrat lokalne oblasti še niso poskrbele za postavitev zaščitnih ograd ali podhodov za dvoživke. Le-te torej v velikem številu prečkajo zelo prometno cesto, s katero smo ljudje prekinili njihovo naravno selitveno pot, po kateri so skakljale že veliko pred tam zgrajeno cesto. Živali na začetku pomladi cesto prečkajo predvsem v večernih in nočnih urah, v toplem in vlažnem vremenu. Ko smo opazili, da so na cesti vidna prva trupelca, smo se prostovoljci spravili v akcijo, ki je potekala od srede, 12.3.08, do vključno ponedeljka 17.3.2008. Nujna oprema pri akciji so bili odsevni jopič, dobra svetilka, vedro, primerna obutev, po želji pa tudi rokavice. V šestih dneh smo prostovoljci čez cesto prenesli mnogo žab in krastač, od tega je bila večina zaljubljenih parčkov. V takih primerih samice nosijo samčke na hrbtih in so tako še veliko bolj počasne in okorne pri prehodu ceste. Poleg odličnega občutka, da smo rešili življenje številnim živalicam smo se pri akciji tudi marsikaj naučili. Na primer to, da se ljudje sploh ne razlikujemo preveč od dvoživk. J Tako kot pri ljudeh je tudi pri žabicah in krastačah preživetje vrste odvisno od samic, saj samčke dobesedno prenašajo na hrbtih in samo od ženskega notranjega kompasa je odvisno ali bodo parčki resnično prišli do mrestišč. Tu bi lahko vzporednico potegnili z ženskim šestim čutom... Opazili smo tudi, da v populaciji krastač očitno primanjkuje samic, saj je bilo kar veliko primerov, ko je samica nosila okrog 3 ali celo 4 med seboj bojujoče se samčke. Včasih pa je kak osamljen krotji samček zlezel tudi na žabico in jo prijel, kot da misli resno... nadaljevanja te zgodbe žal ne poznamo J. Med zaljubljenimi dvoživkami smo poleg krastač opazili več vrst žab, zadnji dan sem sama videla celo zelene rege...

Rezultat naše akcije je bil, da smo rešili več kot 3000 žabic in krastač, doživeli smo zelo pozitivne odzive mimovozečih in domačinov in se imeli prav fajn. In še bolj navdušeno bomo sodelovali že pri naslednji spomladanski selitvi dvoživk. Vsi prostovoljci ste dobrodošli, da se nam pridružite!!!