Bolezen je nevarna za človeka in vse toplokrvne živali. Nekatere živali so za okužbo manj oziroma skoraj nedovzetne npr. perutnina, hladnokrvne živali pa so popolnoma nedovzetne za okužbo. Inkubacijska doba (to je čas od okužbe do izbruha bolezni) je 7 dni do 12 mesecev, običajno pa manj kot 3 mesece. Poznamo več oblik bolezni, najbolj pogosta je tipična oblika, ki poteka v treh fazah. V prvi fazi so psi potrti, neješči, se skrivajo in ne odzivajo. V drugi fazi postane pes razdražljiv, agresiven, brez razloga napada živali in ljudi, žre neužitne predmete, se praska, značilen znak pa je močno slinjenje. Temu sledi paraliza mišic, najprej na glavi, značilen znak je odprt gobec zaradi paralize spodnje čeljusti, tako da pes ne more jesti in piti, se opoteka. Postopoma ohromijo tudi ostale mišice in žival pogine. Navadno pes ne preživi več kot 10 dni po izbruhu bolezni.

Okužba z virusom stekline je smrtna tudi za človeka, zato je treba ob morebitnem stiku s sumljivo ali okuženo živaljo čimprej poiskati zdravniško pomoč. Če je človeka ugriznil pes, mora biti žival, ne glede na to ali je cepljena ali ne, v desetdnevni karanteni. Pooblaščeni veterinar mora opraviti pregled psa 2., 5. in 10.dan po ugrizu. S temi pregledi potrdi ali ovrže sum bolezni, rezultate pregledov pa mora sproti pošiljati v antirabično ambulanto. Te postopke izvajamo zaradi zelo strogih predpisanih ukrepov, da bi se izognili morebitnemu prenosu te izredno nevarne bolezni na človeka. Lastniki psov, ki nimajo opravljenega obveznega cepljenja svojega psa proti steklini pa so podvrženi zelo visokim denarnim kaznim. Kako lahko vašega psa zaščitite proti steklini si lahko pogledate tule.

Bolezen je nevarna predvsem za necepljene mlade pse. Še posebno so občutljivi mladički od rojstva do 6. mesecev starosti. Mladički cepljenih mater dobijo njihova protitelesa in so na ta način zaščiteni proti okužbi do starosti dveh mesecev. Inkubacijska doba (to je čas od okužbe do izbruha bolezni) je 5 - 10 dni.

Znaki bolezni so neješčnost, bruhanje, krvava driska, apatičnost, povišana temperatura, dehidracija. Pri mladih necepljenih psih lahko pride do nenadnega pogina, ker virus nepopravljivo poškoduje srčno mišico.

Zdravljenje je zelo zahtevno, uspešnost pa je odvisna predvsem od pravočasnega ukrepanja, vendar pa kljub vsem ukrepom včasih s terapijo nismo uspešni, predvsem pri zelo mladih psih in občutljivih pasmah. Še posebno so za bolezen dovzetne nekatere pasme kot so rotvajler, doberman, pit bul terier in črni labradorci. Zdravljenje poteka tako, da psu dajemo podporno terapijo - infuzija, sredstva proti driski in bruhanju, vitamine, antibiotike (za preprečevanje naknadnih bakterijskih okužb).

Kako lahko vašega psa preventivno zaščitite proti parvovirozi, si lahko pogledate tule.

Inkubacijska doba (to je čas od okužbe do izbruha bolezni) je 4 do 7 dni. Občutljivi so predvsem mladički necepljenih mater, poginejo lahko v nekaj urah po izbruhu bolezni.

Znaki bolezni so: povišana telesna temperatura, apatičnost, krvava driska, bolečine v trebuhu, lahko se pojavi tudi bruhanje, kašelj, pikčaste krvavitve na koži in sluznicah, modrikasta motnina na roženici, redkokdaj se pojavi zlatenica. Ko bolezen napreduje, se zaradi okvare jeter pojavijo simptomi s strani centralnega živčnega sistema (dezorientacija, zanašanje, epileptični napadi, koma).

Zdravila za virusne bolezni ni. Psu dajemo podporno terapijo v obliki infuzij, sredstev proti driski, vitamine, antibiotike (za preprečevanje naknadnih bakterijskih okužb)...Psi, ki prebolijo bolezen, postanejo dosmrtno imuni.

Kako lahko vašega psa zaščitite proti nalezljivemu hepatitisu, si lahko pogledate tule.

Bakterijo uniči daljša izpostavljenost visoki temperaturi ali sončni svetlobi in kvalitetna razkužila. Bolezen je zoonoza, kar pomeni, da lahko zbolijo tudi ljudje, če pridejo v stik z urinom okužene živali oz. z okuženo vodo ali hrano.

Bolezen je nevarna za vse pse, ne glede na starost. Cepljenje psa zaščiti samo proti dvema podvrstama bakterije. Ker pa je podvrst več, lahko izjemoma zbolijo tudi cepljeni psi, kar je zelo redko. Inkubacijska doba (to je čas od okužbe do izbruha bolezni) je 5 do 14 dni.

Znaki so povišana telesna temperatura, žeja, bruhanje, krvava driska, bolečine v trebuhu apatičnost in dehidracija. Z napredovanjem bolezni bakterija poškoduje jetra, ledvica, prihaja do razpada eritrocitov, pojavi se zlatenica, krvavitve po sluznicah. Pri zelo hudi obliki bolezni lahko žival pogine v nekaj dneh.

Leptospirozo zdravimo z antibiotiki in podporno terapijo, zdravljenje pa je pogosto zelo težko. Psi, ki so preboleli bolezen še več mesecev izločajo bakterije z urinom, zato predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje ljudi. Za zatiranje bolezni so predpisani posebni ukrepi, ki jih moramo obvezno upoštevati, da zaščitimo svoje zdravje in zdravje soljudi in živali. Največ, kar lahko preventivno storimo, je redno vsakoletno cepljenje psov proti kužnim boleznim.

Kako lahko vašega psa zaščitite proti leptospirozi si lahko pogledate tule.

Bolezen je nevarna za vse pse, ne glede na starost. Glede na to, da kužni kašelj povzroča več povzročiteljev, lahko včasih zbolijo tudi cepljeni psi, vendar ponavadi v milejši obliki. Inkubacijska doba (to je čas od okužbe do izbruha bolezni) je 1 teden (lahko 4 do 10 dni).

Znaki za bolezen so suh, dražeč kašelj, ki se pojavlja v prvi treh dneh ponavadi ponoči. Pes lahko zaradi dražečega kašlja celo izbruha nekaj penaste bele sline, če pa ima poln želodec lahko tudi hrano. Prvi trije dnevi oz. predvsem noči so najhujši. Potem se kašelj pojavlja ob fizičnem naporu ali ko se pes razburi, vendar ponavadi ne bruha več. Tako stanje traja še 4-10 dni.

Zdravljenje: bolezen ponavadi sama mine v 1 do 2 tednih. Ker pa je pri večini psov kašelj zelo dražeč in izčrpajoč, dajemo zdravila za blažitev kašlja in antibiotike za preprečevanje naknadnih bakterijskih okužb.

V času, ko pes kašlja, ne sme imeti fizičnih naporov. V prvih treh dneh naj bodo tudi obroki manjši, saj lahko pes ob napadu kašlja izbruha vsebino želodca. Hrana mora biti kvalitetna, predvsem moramo poskrbeti za zadostno oskrbo z vitamini. Sprehodi naj bodo kratki in neaktivni. Na normalno fizično aktivnost lahko preidete, 1 teden po prenehanju kašlja. Stik z drugimi psi: pes ne sme imeti kontaktov z drugimi psi vsaj še 1 teden po prenehanju kašljanja, ker še vedno izloča povzročitelje bolezni. Predvsem je nevaren tesen stik, ko pride do izmenjave sline (pitje iz iste posode, igranje z istimi igračami, pa tudi vožnja v istem avtu ni priporočljiva.

Kako lahko vašega psa zaščitite proti kužnemu kašlju, si lahko pogledate tule.