Bolezenski znaki 

Bolezenska žarišča se največkrat pojavijo na odkritih delih telesa, predvsem na obrazu, vratu, zgornjih udih in tudi po lasišču. Obolela mesta so ostro omejena od zdrave kože, običajno velikosti kovanca, pordela, z drobnim luščenjem ob robu. Spremembe v lasišču so pogostejše pri majhnih otrocih; lasje so odlomljeni tik nad kožo, ki je prekrita z drobnimi luskami. Redko se razvije globoka oblika z močnim vnetjem in oteklino, iz katere se izceja gnoj.

Zdravljenje mikrosporije

Mikrosporijo zdravimo z zdravili, ki zavirajo rast gliv (antimikotiki). Obolela mesta mažemo z mazilom 2 - 3 krat na dan. Kadar je veliko žarišč in pri spremembah v lasišču, je potrebno zdravljenje s tabletami in mazilom. Zdravljenje je uspešno, lahko pa traja več mesecev. Med zdravljenjem obolele predele pokrijemo z gazo ali obližem. V času zdravljenja otroci ne smejo k pouku telesne vzgoje.

X

Preprečevanje okužbe

V primeru, da je bila pri nekom v družini ugotovljena mikrosporija, je potrebno domače mačke ali pse peljati k veterinarju. Otrokom odsvetujemo igro s tujimi in potepuškimi mačkami in psi.

Laboratorijska potrditev

Mikrosporijo potrdimo z laboratorijskimi preiskavami kože in lasišča. Preiskave opravljamo v laboratoriju za medicinsko mikrobiologijo Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj z napotnico zdravnika ali samoplačniško.

X

Odvzem kužnine

Kužnino lahko odvzame tudi zdravnik v svoji ambulanti. Obolelo mesto najprej očistimo s sterilno fiziološko tekočino. Na predmetno stekelce s sterilnim skalpelom postrgamo kožo po robu med bolnim in zdravim predelom. Odvzamemo dva vzorca: enega za izdelavo nativnega preparata in drugega za kultivacijo. Ostružke pokrijemo z drugim predmetnim stekelcem, zalepimo z lepilnim trakom in opremimo z bolnikovimi podatki. Tako pripravljene vzorce s pravilno izpolnjeno napotnico pošlje zdravnik tudi po pošti.

Kužnino lahko odvzamemo tudi v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, kjer najprej opravimo pregled z Woodovo svetilko: v temnem prostoru posvetimo na bolno mesto, ki v primeru mikrosporije zelenkasto zasveti. Za odvzem se je potrebno predhodno naročiti na telefonsko št. (04) 20 17 100.

Izvid mikroskopskega pregleda nativnega preparata (prisotnost oz. odsotnost glivnih elementov) podamo v 30 minutah po odvzemu kužnine. Vrsto gliv določamo s kultivacijo kužnine, ki traja do 4 tedne. Izvid pošljemo zdravniku oz. samoplačniku.

Vir: Zavod za zdravstveno varstvo Kranj

2. STEKLINA

Kaj je steklina?

Steklina je smrtna bolezen toplokrvnih živali, ki se s slino okužene živali prenaša na drugo žival ali človeka. Povzročitelj je virus, ki prizadene osrednji živčni sistem.


Kdo jo prenaša?

Glede na izvor okužbe ločimo:

• Gozdno (silvatično) steklino, ki jo prenašajo divje živali, v našem okolju zlasti lisice, pogosto pa tudi srnjad, kune, divje svinje,... ;
• mestno (urbano) steklino, ker jo prenašajo domače živali, predvsem psi in mačke. Okužijo pa se lahko tudi druge: govedo, konji, ovce, zajci, svinje, zelo redko perutnina.

Okužimo se lahko

• z ugrizom okužene ali stekle živali,
• pri kontaktu poškodovane kože ali sluznic (oči, usta, nos) s slino okužene ali stekle živali,
• preko opraskanine,
• preko sluznice dihal v votlinah s številnimi okuženimi netopirji,
• pri laboratorijskem delu.

Kako poteka okužba?

Okužena žival izloča virus stekline s slino že nekaj dni pred začetkom bolezni, zato se lahko okužimo tudi od navidezno še zdrave živali. Če takšna žival ugrizne drugo žival ali človeka, virus nekaj časa (dni, tednov ali mesecev) na mestu poškodbe obmiruje. Nato potuje po perifernih živcih v možgane, kjer povzroči poškodbo živčnih celic. Po določenem času se virus vrne na periferijo in se nekaj dni pred smrtjo pojavi v slini.

Po okužbi z virusom stekline preteče do pojava bolezni pri živali 10-60 dni, lahko pa tudi več. Bolezen traja 1-7 dni in se konča s smrtjo.


Kakšni so znaki stekline pri živali?

GOZDNE ŽIVALI so plahe in se izogibajo človeka in naseljenih krajev. Stekla žival pa izgubi plahost, sredi dneva se lahko pojavi v naselju, je napadalna, zaradi paralize okončin se težje premika (najprej se pojavi paraliza zadnjih okončin), zaradi težav pri požiranju se pretirano slini, iz ust ji visi jezik, lahko zavijajoče laja.

Pri DOMAČI ŽIVALI posumimo na steklino, če naglo spremeni svoje vsakdanje obnašanje. Postane lahko napadalna, nemirna ali pa pretirano umirjena. Žival izgubi apetit in besno grize ali požira različne predmete, kot so les, kamenje. Prav tako se prične pretirano sliniti, ima naježeno dlako, pojavljati se pričnejo paralize mišic okončin. Potek bolezni pri človeku - povezava: nalezljive bolezni


Kako morate ukrepati po poškodbi, ki jo je povzročila žival?

Oskrba rane:

• pustite, da kri nekaj časa teče iz rane;
• s čistim robcem ali sterilno gazo obrišite slino proč od rane, nikakor preko nje ali vanjo;
• rano temeljito sperite z milom pod čisto tekočo vodo, jo pokrijte s sterilnim povojem in povijte.
• Takoj obiščite zdravnika, ki bo rano dokončno oskrbel in vas napotil v antirabično ambulanto območnega zavoda za zdravstveno varstvo.

V antirabični ambulanti opravimo postopek za zaščito poškodovanca pred morebitno okužbo z virusom stekline.

• V primeru, da je poškodbo povzročila znana žival, poškodovanec v antirabični ambulanti pove točen naslov lastnika živali, ki je povzročila poškodbo. O nadaljnih ukrepih obvestimo lastnika živali.
• Če je poškodbo povzročila neznana žival je potrebno poškodovanca čimprej zaščititi proti steklini s cepljenjem.

Kaj je dolžan lastnik živali, ki je povzročila poškodbo?

• Živali ne sme odtujiti ali ubiti!
• Zaradi suma na steklino mora takoj obvestiti veterinarja, ki bo opravil nadzor živali, ne glede na to ali je cepljena proti steklini ali ne.
• Če žival izgine, mora takoj obvestiti antirabično ambulanto območnega zavoda za zdravstveno varstvo.
• Truplo ubite ali poginule živali mora takoj odpeljati na veterinarsko postajo ali poklicati veterinarja. Veterinar glavo živali pošlje na preiskavo, ki ovrže ali potrdi sum na steklino.

Kdaj je nujno cepljenje proti steklini?

Cepljenje proti steklini morate opraviti takoj:

• ko vas je poškodovala divja, nepoznana ali domača žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo (pobegnila, poginila ali ubita in zakopana);
• če veterinar pri živali opazi znake stekline ali potrdi steklino na podlagi preiskave možgan mrtve živali;
• pri kontaktu poškodovane kože ali sluznic z nastavljenimi vabami za lisice.

O nujnosti cepljenja se odloči zdravnik v antirabični ambulanti. Cepljenje je varno in učinkovito. Za popolno zaščito so potrebne štiri doze cepiva.


Preventivno cepljenje

Je obvezno za vse osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom stekline - veterinarji, lovski čuvaji, gozdarji, preparatorji, laboratorijski delavci. Priporočljivo pa je, da se pred steklino zaščitijo tudi osebe, ki potujejo v dežele, kjer je velika nevarnost tega obolenja.

Priporočljivo pa je, da se v ambulanti za potnike pred steklino zaščitijo tudi osebe, ki potujejo v dežele, kjer je velika nevarnost tega obolenja.


Kako se pred steklino varujemo?

• Ne božajte divjih in potepuških živali.
• Domače pse in mačke mora veterinar redno cepiti proti steklini.
• Domačim živalim ne dovolite, da se nenadzorovano gibljejo.
• Zunaj bivališča mora biti pes z gospodarjem, na vrvici in z nagobčnikom.
• Pri stiku domače živali z divjo ali sumljivo, mora lastnik žival takoj izolirati in obvestiti veterinarsko postajo.
• Zelo pomemben je reden in organiziran odstrel ter cepljenje lisic z nastavljanjem vab.
• Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice!
• Ne dotikajte se trupel živali, pač pa obvestite pristojno veterinarsko postajo!
• Trupla živali lahko odira le oseba, ki je proti steklini cepljena, primerno zavarovana (obleka, rokavice, maska) in usposobljena za to delo, brez poškodb na glavi in rokah.
• Seznanite otroke z nevarnostjo stekline, naučite jih pravilnega odnosa do živali.

Na rani se okužba z virusom stekline ne pozna.
Kljub temu, da se rana zaceli brez zapletov, je lahko okužena.

Ne odlašajte s cepljenjem. kdor za steklino zboli, zanesljivo umre.

Ne dotikajte se nastavljenih vab za cepljenje lisic.
V njih je živ virus stekline, ki prav tako lahko povzroči okužbo.

Vir: Zavod za zdravstveno varstvo Novo Mesto

3. TETANUS

Tetanus ali mrtvični krč je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča strup bakterije Clostridium tetani. Bakterija živi v zemlji, človeških in živalskih iztrebkih (konji, krave, psi, mačke, podgane in piščanci). Pogosto se nahaja tudi v hišnem in cestnem prahu.


Kako se človek okuži?

• Bakterija pride v telo pri raznih poškodbah na koži. Za okužbo je dovolj že majhna ranica - torej vsakodnevne poškodbe, na katere sploh nismo pozorni. Možen izvor okužbe so tudi poškodbe, ki jih povzročijo živali!!
• V Sloveniji v zadnjih letih obolevajo starejše necepljene osebe, ki so se okužile pri kmečkih opravilih, pri delu na njivah in vrtovih. Večina je imela kronične razjede na spodnjih okončinah.
• V Sloveniji pa že vrsto let ni tetanusa pri novorojenčkih, kot posledica prerezanja popkovine z umazanimi škarjami, noži.

Kakšni so znaki okužbe?

Tetanus je huda akutna bolezen, ki jo povzroča strup, ki ga tvori bakterija na mestu okužbe. Strup sodi med najmočnejše naravne strupe in prizadene živčevje, ki se kaže kot togost mišic in že majhni dražljaji (npr. dotik) povzročijo hude krče. Krči se lahko razširijo na dihalne mišice in glasilce, zato lahko bolnika zadušijo. Prizadeti so lahko tudi centri, ki skrbijo za pravilno delovanje srca - bolnik lahko umre zaradi odpovedi krvnega obtoka. Bolezen je huda, dolgotrajna in se lahko kljub vsej moderni medicini konča usodno, s smrtjo.


Kako bolezen preprečimo?

• EDINA UČINKOVITA ZAŠČITA PRED TETANUSOM JE CEPLJENJE. Sistematično cepljenje otrok se je v Sloveniji pričelo leta 1951. Kljub rednemu cepljenju v otroštvu, pa je potrebno cepljenje poživiti vsakih deset let z enim odmerkom cepiva, če ni prišlo do poškodbe. V primeru poškodbe pa je potrebno takoj k zdravniku, ki bo v vaši zdravstveni dokumentaciji preveril cepljenje proti tetanusu in se na podlagi podatka, kdaj ste bili zadnjič cepljeni in glede na vrsto poškodbe odločil o zaščiti pred to nevarno boleznijo.

Poleg cepljenja je pomembna tudi pravilna medicinska oskrba poškodbe.

Vir: Zavod za zdravstveno varstvo Novo Mesto

4. TOKSOPLAZMOZA

Bolezen povzroča zajedalec Toxoplasma gondii, ki se prenaša z živali na človeka. Končni gostitelj zajedalca je mačka, ki se okuži z mesom in možgani glodalcev ali drugih okuženih živali in z iztrebki druge mačke. Mačka znakov okužbe ne kaže, zajedalca pa izloča v okolje z iztrebki.

Glede na to, kdaj in kako pride do okužbe, ločimo:

• Prirojeno toksoplazmozo, ki je posledica sveže okužbe nosečnice in v večini primerov privede do resnih okvar ploda. Zajedalec se prenese preko maternice na plod in lahko povzroči splav, prezgodnji porod, mrtvorojenost ali telesne okvare, ki se pri otroku pokažejo takoj ali šele čez nekaj časa (tudi več let) po rojstvu (vodenoglavost, okvare v razvoju možgan, povečano vranico, jetra, okvaro vida vse do slepote, motnje sluha, psihomotorična zaostalost, božjast...).
• Pridobljena toksoplazmoza pa je sveža okužba pri otroku ali odraslem in poteka večinoma brez zdravstvenih težav (v 80 - 90 %) ali pa so le-ti blagi (povečane bezgavke, vročina, utrujenost, bolečine v mišicah, potenje, izpuščaj). Zelo redko so težave težje, npr. vnetje srčne mišice, možgan, pljučnica.

Način okužbe

Človek se lahko okuži:

• če je z mačjimi iztrebki onesnažena hrana, voda ali roke;
• uživanje okuženega mesa živali (zajec, govedo, svinja, ovca, ptice,...);
• na živila/hrano jo lahko prenaša mrčes.

 Vir: Zavod za zdravstveno varstvo Novo Mesto